TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Kot izhodišče za razmejitev med praviloma nekaznivimi pripravljalnimi dejanji in kaznivim poskusom je treba upoštevati najprej objektivni kriterij, ki v povezavi z opisom kaznivega dejanja pove, katero(a) ravnanje(a) je za določeno kaznivo dejanje izvršitveno, bodisi kot njegov zakonski znak in sestavni del opisa dejanja ali kot naravni sestavni del njegove izvršitve. Ob izpolnitvi tega kriterija, ki je odločilen, prihaja v poštev kot dopolnilni kriterij namen storilca (subjektivni kriterij).

Izhodišče, da bi moral storilec kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 1. odstavku 303. člena KZ-51 že začeti prehajati državno mejo in biti pri tem prijet, da bi bilo mogoče govoriti o poskusu kaznivega dejanja, je napačno. Storilčevo potovanje do meje sicer še ne pomeni samega prehoda, vendar je njegov naravni sestavni del in v neposredni zvezi s samo izvršitvijo kaznivega dejanja, tako da tvori z njim logično celoto.

Z razlogi, ki po vsebini pomenijo kritiko opisa kaznivega dejanja v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter nedovoljeno izpodbijanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), ni mogoče utemeljiti zatrjevane kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP ter predloga za izrek oprostilne sodbe na podlagi 1. točke 358. člena ZKP.