na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1509/1998, stran 2503 DATUM OBJAVE: 8.5.1998
VELJAVNOST: od 9.5.1998 / UPORABA: od 9.5.1998
RS 35-1509/1998
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 9.5.1998 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
1509. Odredba o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998
Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82 /94, 21/95 in 16/96) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998
o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998
1. člen
Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo na primarni, sekundarni in terciarni ravni (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1998 s to odredbo predpisane ukrepe.
Naloge javne veterinarske službe izvajajo:
1.
na primarni ravni: veterinarske organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje javne veterinarske službe (v nadaljnjem besedilu: primarne veterinarske organizacije);
2.
na sekundarni ravni:
a)
Veterinarski zavod Slovenije na območju cele republike (v nadaljnjem besedilu: VZS);
b)
v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenjakov: veterinarska postaja v osemenjevalnem središču;
c)
preskrba veterinarskih organizacij z zdravili in sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo: veledrogerije,
3.
na terciarni ravni: Veterinarski inštitut Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VIS).
2. člen
Bolezni, ki se odkrivajo in preprečujejo po tej odredbi so:
-
atipična kokošja kuga,
-
bolezen Aujeszkega,
-
bolezen Gumboro,
-
bruceloza,
-
enzootska goveja levkoza,
-
eritrodermatitis pri krapih,
-
epidemični tremor,
-
garje,
-
goveja spongiformna encefalopatija,
-
goveja virusna diareja-mukozna bolezen (GVD-MB),
-
huda gniloba čebelje zalege,
-
infekciozni bovini rinotraheitis in infekciozni pustularni vulvovaginitis (IBR/IPV),
-
infekciozni bronhitis pri perutnini,
-
infekciozni metritis kopitarjev,
-
infekciozna hematopoetska nekroza,
-
klamidijsko zvrgavaje ovc,
-
klasična prašičja kuga,
-
kokošji tifus,
-
konjski arteritis,
-
kužna malokrvnost,
-
konjski virusni rinopneumonitis,
-
leptospiroza,
-
Marekova bolezen,
-
nozemavost,
-
paratuberkuloza,
-
prašičji respiratorni in reproduktivni sindrom,
-
pršičavost čebel,
-
psitakoza,
-
Q-mrzlica,
-
salmoneloza,
-
spomladanska viremija pri krapih,
-
steklina,
-
šumeči prisad,
-
tuberkuloza,
-
tularemija,
-
trihomoniaza,
-
virusna hemoragična septikemija pri postrvih,
-
virusno vnetje želodca in črevesja pri prašičih,
-
vranični prisad,
-
vrtoglavost postrvi.
Veterinarski inšpektor izpostave veterinarske inšpekcije pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) z odločbo določi roke za izvedbo del iz te odredbe.
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu mesečno poročati na predpisanih obrazcih. Primarne veterinarske organizacije morajo mesečno predložiti račun za povračilo plačila stroškov za izvedbo odrejenih ukrepov na območne izpostave veterinarske inšpekcije.
Veterinarska inšpekcija na podlagi poročila o opravljenem delu ter predloženega računa ugotovi, ali je bil ukrep iz te odredbe opravljen v skladu s predpisi in zahtevami iz te odredbe ter s podpisom računa odobri izplačilo.
3. člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma tolikokrat in po takih metodah, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4. člen
Veterinarske organizacije, ki izvajajo preventivna cepljenja oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco, v katero vpišejo datum cepljenja oziroma preiskave, ime in priimek ter bivališče oziroma sedež imetnika živali, številko živali, proizvajalca, serijsko in kontrolno številko cepiva ter rezultate cepljenja oziroma preiskave.
Če živali, za katere je predpisano številčenje, pri katerih se opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave iz te odredbe, še niso oštevilčene, jih je treba oštevilčiti.
Veterinarske organizacije, ki opravljajo dela po tej odredbi morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivosti imunosti.
Krvne vzorce morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo dela po tej odredbi, jemati istočasno za vse preiskave pri posameznih vrstah živali.
Krvne vzorce in vzorce urina na vsebnost hormonov in reziduov, morajo veterinarske organizacije, ki izvajajo dela po tej odredbi, odvzeti po posebnem programu VURS.
5. člen
Preventivni ukrepi pri govedu:
I.
V rejah
1.
Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
2.
Proti šumečemu prisadu je treba preventivno cepiti goveda v zaselkih, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen šumeči prisad.
Preventivno cepljenje je treba opraviti 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
3.
Proti steklini je treba cepiti govedo, ki se žene izven naselij na pašo in je vso pašno sezono izven hleva.
Cepljenje je treba opraviti vsaj 3 tedne pred izgonom na pašo.
Cepljenje opravijo primarne veterinarske organizacije.
4.
Tuberkulinizirati je treba 30% govedi v vseh občinah v Republiki Sloveniji (zaključek XII. tuberkulinizacije).
Tuberkulinizacijo opravijo primarne veterinarske organizacije.
5.
Na brucelozo je treba 1x letno preiskati vse krave v laktaciji z ELISA metodo hlevskih mlečnih vzorcev.
Vzorce vzame VZS v zbiralnicah mleka ob rednem pregledu.
Preiskave opravi VIS oziroma VZS, kjer je za to že usposobljen.