TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Toženka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, tožniku povrniti njegove revizijske stroške v znesku 2.069,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Zapadlost terjatve pred sodiščem prve stopnje ni bila sporna oziroma toženka ni podala nobenih ugovorov s tem v zvezi, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Zmotno pa je sklepanje toženke, da so trditve o zapadlosti terjatve potrebne že za samo sklepčnost tožbe. Šele ob ustreznem ugovoru toženke bi bil tožnik dolžan dopolniti svoje navedbe.

Ne gre za sodbo presenečenja, če je sodišče druge stopnje ob drugem sojenju, potem ko je Vrhovno sodišče njegovo sodbo razveljavilo in ga opozorilo, da preizkusi pravočasnost pritožbenih navedb, drugače kot predhodno, presodilo, da so prepozne. Nasprotno bi bila sodba, če bi sodišče ugotavljalo obseg in višino škode, čeprav to pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, presenečenje za tožečo stranko.

Tožnik bi bil dolžan dopolniti svoje navedbe, če bi toženka obstoju in višini škode ugovarjala. Šele v tem položaju bi sodišče morda moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožnika pozvati, da dopolni svoje navedbe. Tudi v tem primeru pa bi se na pomanjkljivo postopanje sodišča lahko skliceval kvečjemu tožnik, če bi sodišče prav zaradi nepopolnosti njegovih trditev, odločilo njemu v škodo. Te procesne kršitve, storjene v škodo ene pravdne stranke (tožnika), namreč druga pravdna stranka (toženka) ne more uveljavljati, saj zanjo nima pravnega interesa.