TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi:

„ I.

1.) Ugotovi se, da je zemljiška parcela št. 78, k.o. X (ID znak 0078) individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu Ulica 32, ID znak 0000, stoječi na parceli št. 1, k.o. X, in s tem splošni skupni del navedene stavbe v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe.

2.) Ugotovi se:

- da je zemljiška parcela z ID znakom 0074 posebni skupni del stavbe z ID znakom 0000, ki služi vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe z ID znakom 0004;

- da je zemljiška parcela z ID znakom 0075 posebni skupni del stavbe z ID znakom 0000, ki služi vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe z ID znakom 0003;

- da je zemljiška parcela z ID znakom 0076 posebni skupni del stavbe z ID znakom 0000, ki služi vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe z ID znakom 0002;

- da je zemljiška parcela z ID znakom 0077 posebni skupni del stavbe z ID znakom 0000, ki služi vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe z ID znakom 0001.

II.

Zemljiška parcela iz točke I/1 izreka tega sklepa se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpiše v zemljiško knjigo kot splošni skupni del stavbe z ID znakom 0000, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov te stavbe.

Zemljiškoknjižne parcele iz točke II/2 izreka tega sklepa se v vrstnem redu vpisane zaznambe ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiško knjigo kot posebni skupni deli stavbe z ID znakom 0000, v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov, razvidnih iz točke I/2 izreka.

II. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se v izpodbijanem, a (ne)spremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nobenega dvoma ni, da atrijev ni mogoče šteti za del stanovanja, je pa po presoji pritožbenega sodišča podana podlaga, da se atrije v konkretnem primeru lahko šteje kot poseben skupni del. ZVEtL-1 v 43. členu med drugim določa, da pripadajoče zemljišče predstavlja tudi zemljišče pod atriji. V postopku, ki ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine, velja enaka domneva, vendar le v primeru, če sodišče v postopku zagotovi evidentiranje katastrskih sprememb na način, da atrij postane sestavni del površine posameznega dela stavbe (peti odstavek 23. člena ZVEtL-1). V tem primeru bi morala biti površina pod atrijem opredeljena kot zemljišče pod stavbo, saj bi se tak del stavbe neposredno dotikal zemeljske površine. Vendar pa stavba kot taka (glede na podatke spisa) na to zemljišče ne sega in bi bil zato tak katastrski vpis v nasprotju s 24. členom ZVEtL-1. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi bilo v tem postopku nesmotrno in nepotrebno posegati v katastrsko vpisano stavbo, je pa bolj pravilno, da se atriji določijo kot posebni skupni deli, ki služijo zgolj posameznim stanovanjem v pritličju stavbe in ne tako kot je odločilo sodišče prve stopnje.