TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevama za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede dejanja pod točko I/1 spremeni tako, da se izreče: obtoženi S.K., A.L., J.Š., S.R. so krivi, ker so se združili med sabo in še z drugimi osebami zato, da bi stvari večje vrednosti, za katere so vedeli, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem kupili, razpečali, prikrili oziroma kako drugače pridobili s tem, da so: S.K., A.L., S.R. in J.Š. v sostorilski udeležbi z N.V. - V. ob spodaj opisani delitvi vlog tako, da se je v Sloveniji nahajajoči se S.K. v dneh med 22. in 24.7.2005 kot naročnik osebnega avtomobila Mercedes, vrednega 9,307.000,00 SIT, ki so ga neidentificirane osebe dne 18.7.2005 na vlomen način odvzele lastniku J.H. v kraju L., v telefonskih razgovorih dogovarjal z v Italiji nahajajočima se N.V. in S.R. o podrobnostih glede predaje avtomobila v Italiji kurirju J.Š., katerega je pritegnil za prevoz avtomobila v Slovenijo, v istem času pa je K. k poslu pritegnil še L., da je ta prispeval svoj del denarja, ki bi ga kurir Š. ob prevzemu avta za le-tega poravnal R. in V., pa je Š. od V. in R. dne 24.7.2005 navedeni avtomobil ob hkratni izročitvi plačila prevzel in ga z namenom pretihotapljenja v Slovenijo ter predaje investitorjema K. in L. odpeljal proti meji s Slovenijo, pa so Š. v kraju V. med vožnjo gori navedenega avtomobila zaustavili in aretirali italijanski policisti. S tem sta obtožena S.K. in J.Š. storila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 221. člena v zvezi s členom 25 Kazenskega zakonika. Obsojenemu S.K. se na podlagi tretjega odstavka 221. člena v zvezi s členom 25 Kazenskega zakonika izreče kazen 9 (devet) mesecev zapora, obsojenemu J.Š. pa 7 (sedem) mesecev zapora.

II. Sicer se zahtevi za varstvo zakonitosti zavrneta.

S tem ko je sodišče na podlagi ugotovljenih in v izreku sodbe navedenih dejstev sprejelo glede pravne opredelitve drugačen zaključek kot državni tožilec, pri tem pa ni spreminjalo dejstev in okoliščin, vsebovanih v vloženi in na glavni obravnavi spremenjeni obtožbi, ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Prav tako z dodanim besedilom abstraktne pravne norme ni kršilo objektivne identitete med obtožbo in sodbo, ampak je le omogočilo kontrolo pravilnosti pravnega sklepa, da opis dejanja pomeni konkretizacijo kaznivega dejanja prikrivanja.