TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Ugotovljena dejstva namreč ne dajejo podlage za zaključek, da sta toženki odgovorni tožnikom za škodo, ki jim je nastala zaradi udeležbe v igri. Reklamiranje toženk k igri, v kateri sta sami sodelovali kot igralki, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja, ko sta po ugotovitvah nižjih sodišč sami verjeli v igro in se nadejali sreče tako kot ostali udeleženci igre. Iz ugotovitev nižjih sodišč pa je mogoče tudi zaključiti, da bi se tožniki lahko pred pristopom k igri prepričali o njenih pravilih in o možnostih zadetkov oziroma vrnitve pologov. Takšno njihovo ravnanje kot je bilo ugotovljeno pa kaže, da niso ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (v katerem so bili oni sopogodbeniki organizatorja glede svojih pologov v igro in ne toženki). Določilo 16. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (po katerem se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo), na katero tožniki v reviziji poudarjeno opozarjajo, je norma načelne narave, ki na drugačno pravno presojo tega spora ne more vplivati. Neutemeljeno pa revizija poskuša uveljavljati odgovornost toženk še na podlagi goljufivega (prevarnega) ravnanja, ker ta podlaga nima opore v ugotovljenem dejanskem stanju.