TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Tožnikov zahtevek je odškodninski zahtevek, ki je v času nastanka škode temeljil na 1. točki 1. odstavka 545. člena Zakona o kazenskem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 3/90, v nadaljevanju ZKP), po kateri ima oškodovanec pravico do odškodnine, če je bil v priporu, pa je bila zoper njega obtožba zavrnjena. Specifičnost te odškodninske odgovornosti je v tem, da je država objektivno odgovorna za škodo, ki nastane v zvezi s priporom. Pravno priznana škoda v zvezi z neutemeljenim priporom pa je lahko tudi škoda, ki nastane zaradi nemožnosti uporabe denarja, ki je bil položen kot varščina, na podlagi katere je bil pripor odpravljen. S položitvijo varščine je tožnik kot pripornik dosegel odpravo pripora, ki se je pozneje izkazal za neutemeljenega, in s tem povzročil, da ni nastala še nadaljnja škoda, če bi pripor trajal še naprej.

Dejstvo, da je bila namesto gotovine položena hranilna knjižica s hranilno vlogo na vpogled v navedenem znesku, narave varščine ne spreminja. Tožena stranka ni nikoli trdila (tudi v reviziji ne), da položenega zneska ne bi bilo mogoče dvigniti (ker bi šlo npr. za dolgoročno vezano vlogo).

Ker pa po 394. členu Zakona o obligacijskih razmerjih velja denarni nominalizem, je pravilna tudi nadaljnja odločitev, da znaša škoda v takšnem primeru zakonite zamudne obresti od dneva, ko je bila varščina položena, do dneva, ko so prenehali razlogi zanjo, in bi tožnik lahko knjižico prevzel.