TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje glede obveznosti prvotožene stranke za povrnitev nepremoženjske škode tožnikoma H. M. st. in H. C. st. spremenita tako, da se glede te obveznosti prvotožene stranke tretji in četrti odstavek izreka sodbe sodišča prve stopnje glasita :

" Tožeči stranki H. M. st. znesek 2.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1993 dalje".

" Tožeči stranki H. C. st. znesek 2.000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1993 dalje".

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Prvotožena stranka in tožeča stranka trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obseg, trajanje in intenzivnost duševnih bolečin, ki jih oba starša trpita zaradi posebno težke invalidnosti njunega otroka, so v razlogih obeh sodb obširno navedeni, zaradi česar revizijsko sodišče teh ugotovitev ponovno ne povzema. Pripominja le, da sta obe sodišči materialnopravno pravilno upoštevali zlasti dejstvo, da oba starša trpita hude duševne bolečine predvsem zaradi v prometni nesreči pretrgane nadaljnje življenjske poti ob nezgodi komaj dvajset let starega otroka, zaradi česar bo njuno duševno trpljenje še dolgotrajno, duševnim bolečinam pa bosta izpostavljena ob slehernem kontaktu s prvotožnico, ki z njima živi. Kljub povedanemu pa, ob upoštevanju kriterijev iz 200. člena ZOR in okvirov, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje in po drugi strani prisojene odškodnine v naši državi, je bila obema staršema prisojena previsoka odškodnina in sicer vsakemu za 1.000.000,00 SIT. Revizijsko sodišče je zato obveznost prvotožene stranke, ki je edina vložila izredno pravno sredstvo, iz tega naslova znižalo na 2.000.000,00 SIT kar pomeni, da je prvotožena stranka dolžna plačati tožnikoma H. M. st. in H. C. st. iz naslova duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti njunega otroka vsakemu po 2.000.000,00 SIT.