TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Šesti in sedmi odstavek 112. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) se razveljavita. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 112. člena Zakona o medijih se zavrne.

Davek mora biti predpisan z zakonom tako, da je že iz zakona, in ne šele iz podzakonskega predpisa, razvidno in predvidljivo, kaj država zahteva od davkoplačevalca. Te zahteve izpodbijana določba ne izpolnjuje. Določba namreč samo uvaja obvezno dajatev in opredeljuje nekatere njene elemente, ki jih mora sicer določiti zakon, kot so: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, višina pristojbine, roki za obračun in pripadnost proračunu. Davčna osnova kot ključni element obdavčitve v zakonu ni določena. Ker zakon ne določa davčne osnove, niti je ni mogoče ugotoviti z uporabo metode jezikovne razlage, je izpodbijana določba v neskladju s 147. členom Ustave. Načelo enakosti pred zakonom zavezuje zakonodajalca, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa različno. Izpodbijana določba nalaga vsem operaterjem, da morajo omogočiti neodplačno razširjanje radijskih in televizijskih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo in pri tem ne dela izjem, niti za Zavod RTVS. Poleg tega tudi ZRTVS, ki ureja organizacijo, dejavnost, financiranje, upravljanje, vodenje in nadzor Zavoda RTVS, nalaga temu enako obveznost. Zato so neutemeljeni očitki, da je drugi odstavek 112. člena ZMed v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.