Odredba o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.00)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-763/1996, stran 1144 DATUM OBJAVE: 15.3.1996

VELJAVNOST: od 1.4.1996 do 14.6.2002 / UPORABA: od 1.4.1996 do 30.9.2003

RS 15-763/1996

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.10.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 17.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.10.2003
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
763. Odredba o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.00)
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju koles z motorjem glede na namestitev svetlobne opreme (št. 74.00)
1. SPLOŠNO

1.

1 Vozila kategorije* L1 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.

2.

PODROČJE UPORABE

2.

1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na motorna vozila z dvema kolesoma, s konstrukcijsko določeno hitrostjo, manjšo od 50 km/h, in delovno prostornino motorja, manjšo od 50 cm3.
3 ZAHTEVE

3.

1 Splošne zahteve

3.

1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.

3.

1.2 Naprave za osvetljevanje morajo biti vgrajene tako, da jih je na preprost način mogoče pravilno nastaviti.

3.

1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je + / -3 stopinje v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.

3.

1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pri tem pa se mora krmilo nahajati v položaju za vožnjo naravnost. Zračni tlak v pnevmatikah mora ustrezati predpisom proizvajalca za tako stopnjo obremenitve, kot je predpisana v tej odredbi.

3.

1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morata biti svetilki istega para, ki imata isto funkcijo:

3.

1.5.1 nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila,

3.

1.5.2 nameščeni medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila,

3.

1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in

3.

1.5.4 imeti enake fotometrične lastnosti.

3.

1.6 Če ni posebnih zahtev, so lahko svetilke z različnimi funkcijami samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem predpisom, ki veljajo zanjo.
Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja. Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje. Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje. Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.

3.

1.7 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke svetleče površine.

3.

1.8 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk.

3.

1.9 S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča luč, z zadnje pa ne bela.

3.

1.10 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke vključijo oziroma izključijo hkrati z žarometom.

3.

1.11 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:

-

žaromet za dolgi svetlobni pramen
bela ali selektivno rumena

-

žaromet za kratki svetlobni pramen
bela ali selektivno rumena

-

prednja pozicijska svetilka
bela (selektivno rumena je dovoljena, če je svetilka
integrirana v žaromet s selektivno rumeno barvo)
– prednji odsevnik – ne trikotni               bela
– bočni odsevnik – ne trikotni                 oranžno rumena
– odsevnik v pedalu                            oranžno rumena
– zadnji odsevnik – ne trikotni                rdeča
– smerna svetilka                              oranžno rumena
– zavorna svetilka                             rdeča
– zadnja pozicijska svetilka                   rdeča
3.1.12 Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:

3.

1.12.1 žarometom za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2);

3.

1.12.2 prednjim belim, ne trikotnim odsevnikom (točka 3.2.4)

3.

1.12.3 zadnjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.10)

3.

1.12.4 bočnim, ne trikotnim oranžnim odsevnikom (točka 3.2.5)

3.

1.12.5 odsevnikom v pedalu (točka 3.2.6) samo pri vozilih s pedali

3.

1.13 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:

3.

1.13.1 žarometom za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1);

3.

1.13.2 prednjo pozicijsko svetilko (točka 3.2.3)

3.

1.13.3 smernimi svetilkami (točka 3.2.8);

3.

1.13.4 zavorno svetilko (točka 3.2.9).

3.

1.14 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav iz točk 3.1.12 in 3.1.13 mora biti izvedena v skladu s predpisi, navedenimi v točki 3.2 te odredbe.

3.

1.15 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav, ki odstopajo od naprav, navedenih v točkah 3.1.12 in 3.1.13, za homologacijski postopek ni dovoljena.

3.

2 Posebne zahteve

3.

2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen

3.

2.1.1 Število
En ( > / = 25 luksov).

3.

2.1.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.1.3 Razporeditev

3.

2.1.3.1 Po širini:
Samostojen žaromet za dolgi svetlobni pramen je lahko nameščen nad žarometom za kratki svetlobni pramen ali pod njim. Pri tem se mora geometrijsko središče nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila. Isto velja tudi, če je žaromet za dolgi svetlobni pramen integriran z žarometom za kratki svetlobni pramen.

3.

2.1.3.2 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.1.3.3 Rob svetleče površine samostojnega žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme biti v nobenem primeru oddaljen od roba svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen več kot 100 mm.

3.

2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.

3.

2.1.5 Usmeritev
Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.

3.

2.1.6 Je lahko “združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.

3.

2.1.7 Ne sme biti “kombiniran”
s kakšno drugo svetilko.

3.

2.1.8 Je lahko “integriran”:

3.

2.1.8.1 z žarometom za kratki svetlobni pramen;

3.

2.1.8.2 s prednjo pozicijsko svetilko;

3.

2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen

3.

2.2.1 Število
En.

3.

2.2.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.

3.

2.2.3 Razporeditev

3.

2.2.3.1 Po širini:
Referenčna točka žarometa se mora nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila.

3.

2.2.3.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.

3.

2.2.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.

3.

2.2.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom αv navpični smeri in s kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
ß = 45° na levo in 45° na desno.
Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati vzporednih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.

3.

2.2.5 Usmeritev

3.

2.2.5.1 Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.

3.

2.2.6 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.

3.

2.3 Prednja pozicijska svetilka

3.

2.3.1 Število
Ena.