TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 521/2000 z dne 24. 10. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 21/93 z dne 22. 10. 1999 se ne sprejme. Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

S tem ko je sodišče opredelilo vznemirjanje v smislu 42. člena ZTLR kot oviranje lastnika pri izvrševanju lastninske pravice in ločilo (vsakršen) poseg v lastninsko pravico (tudi tak, ki ima za posledico poseg v osebno in telesno integriteto) od posega v lastninsko pravico, ki je pravno upošteven z vidika 42. člena ZTLR, je sodišče prve stopnje razloge za svojo odločitev navedlo in tudi pojasnilo, zakaj sporni poseg ni štelo za vznemirjanje iz 42. člena ZTLR. Ker sta sodišči svoje stališče obrazložili, do kršitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave) očitno ni prišlo. Tudi samo stališče, ki stvarnopravni pojem vznemirjanja omejuje le na take posege v lastninsko pravico, ki pomenijo dejansko oviranje lastnika pri njenem izvrševanju, z vidika Ustave ne more biti sporno. Zgolj to, da mora posameznik varstvo pred posegi v različne vidike njegove osebnosti uveljavljati z različnimi pravnimi sredstvi in v različnih pravnih postopkih, ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine.