TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Drugi odstavek 188. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06 in 39/06 - ur. p. b.) se v delu, ki določa, da je veljavna pogodba za izvajanje gospodarske javne službe iz 7. točke prvega odstavka 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 15/96) le pogodba, sklenjena v skladu s 36. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), razveljavi.

Zakonodajalec je ob uveljavitvi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in nasl. - v nadaljevanju ZVO-1) v 187. in 188. členu ZVO-1 glede na različna dejanska stanja razlikoval med različnimi pogodbami, na podlagi katerih dosedanji izvajalci dimnikarske službe pridobijo pravico do pridobitve koncesije brez javnega razpisa (veljavna koncesijska pogodba in veljavna pogodba). Z avtentično razlago so bile veljavne pogodbe za izvajanje dimnikarske službe, ki omogočajo pridobitev prve koncesije brez javnega razpisa, zožene zgolj na tiste pogodbe, ki so bile sklenjene po postopku, določenem v 36. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 - v nadaljevanju ZGJS), ali z neposrednim prenosom na podlagi 35. člena ZGJS. S tem je avtentična razlaga dala določbi drugega odstavka 188. člena ZVO-1 spremenjeno vsebino, ki je ob uveljavitvi ni imela. Dejanski položaji, ki so v interpretiranem besedilu obravnavani različno, so z avtentično razlago obravnavani enako. Avtentična razlaga drugega odstavka 188. člena ZVO-1 po svoji vsebini ne razlaga pravne norme vsebovane v drugem odstavku 188. člena ZVO-1, temveč ima dejansko naravo akta o spremembi drugega odstavka 188. člena ZVO-, torej gre za spremembo zakona. Spremembe in dopolnitve zakonov ne morejo biti predmet avtentične razlage, temveč so lahko predmet spremembe in dopolnitve zakona, ki mora biti izpeljan v zakonodajnem postopku. Ker je zakonodajalec drugi odstavek 188. člena ZVO-1 spremenil v postopku avtentične razlage, je kršil 89. člen Ustave. S tem je posledično kršil prvi odstavek 91. člena Ustave, ki določa, da zakone razglaša predsednik republike, in drugi odstavek 91. člena Ustave, ki ureja pravico Državnega sveta, da lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in pred njegovo razglasitvijo zahteva, naj Državni zbor o njem še enkrat odloča.