TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba tretje tožeče stranke zoper II. točko in pritožba prve in druge tožeče stranke zoper IV. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, I U 198/2020-43 z dne 6. 1. 2022, se zavrže.

II. V preostalem se pritožba tožečih strank zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

III. Tožeče stranke same trpijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev o zavrženju tožbe prve in druge pritožnice se ne nanaša na tretjo pritožnico, zavrženje tožbe tretje pritožnice pa se ne nanaša na prvo in drugo pritožnico, zato pritožnice nimajo pravnega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje v delu, ki se nanje ne nanaša, saj s to pritožbo ne zahtevajo varstva svojega pravnega položaja. Tega ne spremeni dejstvo, da je sodišče prve stopnje navedlo enake razloge za zavrženje.

Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 lahko tožnik v upravnem sporu uveljavlja le varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Upravni akt se mora torej nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi.

Dejstvo, da je bil postopek ureditve mej in parcelacije uveden in voden za večje število zemljišč in je bilo zato v postopku udeleženih več strank ter izdana ena odločba ne pomeni, da je ta odločba enovita in zato kot pravno veljavna in učinkovita obvelja le kot celota. Udeležba večjega števila strank, to je lastnikov posameznih zemljišč, v postopku ureditve mej in parcelacije večjega števila zemljišč pomeni zgolj formalno sosporništvo, ki je po svoji vsebini (le) združitev več upravnih zadev v en upravni postopek (prvi odstavek 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP), v katerem vsak lastnik oziroma solastnik posameznega zemljišča nastopa kot samostojna stranka (prvi odstavek 132. člena ZUP).