TFL Vsebine / Revija Poslovodno računovodstvo

Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Gre za splošno pravno načelo, zapisano v 1. odstavku 74. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), s katerim ta po eni strani opredeljuje vsebino pojma premoženjske koristi po drugi strani pa, ob pogojih iz 2. odstavka istega člena, nalaga njen obvezen odvzem. S storitvijo kaznivega dejanja, s katerim ali zaradi katerega je storilec oziroma drug udeleženec pridobil premoženjsko korist ali je bila ta kasneje prenesena na drugo osebo, je bilo porušeno ravnotežje v družbi in pridobljen boljši položaj napram ostalim, ki spoštujejo zakone in ne izvršujejo kaznivih dejanj. Zaradi tega se je v sodobnih (kazensko)pravih sistemih, kot korektiv tovrstnemu stanju, uveljavil institut odvzema premoženjske koristi. Z njim se, predvsem v sodobnem času, ko večina postavlja premoženje pred osebno svobodo, daje tako tistim, ki izvršujejo kazniva dejanja kot potencialnim storilcem, jasno sporočilo, da se izvrševanje kaznivih dejanj ne izplača, saj se na ta način tvega kasnejši odvzem tistega, kar je bilo s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljeno.