TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se III. točka izreka glasi:

„III. Tožena stranka je dolžna pravdne stroške tožeče stranke v višini 986,61 EUR nakazati na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic ..., tožeča stranka pa je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 98,66 EUR.

II. V preostalem se pritožba tožeče in v celoti pritožba tožene stranke zavrne in potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe.

III. Tožena stranka je dolžna na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic ..., nakazati pritožbene stroške za tožečo stranko v višini 45,86 EUR. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe, tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo.

S pravočasno vložitvijo tožbe je bilo zastaranje zahtevka pretrgano, zato v primeru povišanja tožbenega zahtevka po preteku absolutnega petletnega zastaralnega roka ne gre za zastaranje. Tožnik je namreč že v tožbi postavil zahtevke za plačilo odškodnine za duševne bolečine iz naslova pretrpljenega strahu, telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti. S povišanjem tožbenega zahtevka za duševne bolečine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti tako ni zahteval nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč je le v okviru istega historičnega dogodka na isti dejanski podlagi zahteval izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku (tako je odločilo tudi VS RS, v zadevi, opr. št. II Ips 204/2013). Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo spremembo tožbe, s katero je tožnik povišal zahtevek.