Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal |...

3098. Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-1A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) ministrica za okolje in prostor izdaja

P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu stanja tal

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta pravilnik določa za obratovalni monitoring stanja tal obseg, merila za izbor parametrov, metodologijo vzorčenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje spremembe vsebnosti parametrov, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja tal.

(2)

Ta pravilnik določa vzorčna mesta, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25).

(3)

Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec monitoringa za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja tal, če gre za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, če je to določeno s posebnim predpisom.

(3)

Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na izdelavo posnetka ničelnega stanja tal, uporablja za izdelavo:

-

ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in

-

analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

(4)

Ta pravilnik se v delu, ki se nanaša na pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal, uporablja za izdelavo:

-

ocene kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine in ocene kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov,

-

strokovne ocene o možnem namenu uporabe in količini komposta ali digestata in analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

3. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

antropogena tla so tla, ki so spremenjena zaradi človekovega spreminjanja lastnosti in sestave tal z namenom izboljšanja talnih lastnosti, vključno z nasipavanjem zemeljskih izkopov ali umetno pripravljenih zemljin, določenih v predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

2.

enota vzorca tal je del tal, ki se pri vzorčenju odvzame z opremo za jemanje vzorcev in je namenjen pripravi vzorca;

3.

homogenizacija vzorca tal je postopek v laboratoriju, v katerem se z mešanjem enot vzorca tal zagotovijo homogene lastnosti celotnega vzorca tal, odvzetega iz določene globine tal ob hkratni odstranitvi primesi, kot so večji kosi kamnin, sveži ali suhi rastlinski ostanki ali živali, in antropogene primesi, kot so delci gradbenih odpadkov in podobno;

4.

horizont je plast v talnem profilu, ki je v glavnem vzporedna s talnim površjem in je nastala zaradi pedogenetskih dejavnikov (matična podlaga, podnebje, relief, čas, organizmi) in procesov. Horizonti se med seboj razlikujejo v eni ali več morfoloških, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnostih (npr. po barvi, teksturi, prekoreninjenosti, kislosti);

5.

izhodiščno poročilo je poročilo v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

6.

izvajalec obratovalnega monitoringa je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja tal in ima pooblastilo iz 17. člena tega pravilnika;

7.

laboratorijski suhi vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije, sušenja pri 40 °C, drobljenja in sejanja na situ z odprtinami velikosti 2 mm ter se uporabi za analizo v laboratoriju. Za parametre, za katere so v skladu s standardi za analizne metode zahtevane manjše velikosti delcev, je treba vzorec dodatno zmleti do zahtevane velikosti;

8.

laboratorijski sveži vzorec tal je vzorec tal po opravljenem postopku homogenizacije in se uporabi za analizo parametrov, za katere je v skladu s standardi za analizne metode zahtevana uporaba svežih vzorcev;

9.

matična podlaga je material mineralnega ali organskega izvora, iz katerega se v tlotvornih procesih razvijajo tla. Za opis matične podlage se kot strokovna podlaga uporablja Slovenska klasifikacija tal, ki je dostopna na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: Slovenska klasifikacija tal);

10.

območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

11.

odvzemno mesto je mesto za odvzem posameznih enot vzorca tal na različnih globinah tal znotraj vzorčnega mesta;

12.

osnovni pedološki parametri so parametri, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so: pH, delež organske snovi, skupni dušik, rastlinam dostopni fosfor in kalij, zrnavost tal (tekstura), kationska izmenjalna kapaciteta, električna prevodnost ter prostorninska gostota tal;

13.

posnetek ničelnega stanja tal je:

-

posnetek stanja tal na območju, na katerem še ni naprave ali se še ni izvajala dejavnost oziroma na katerem deluje ali je delovala naprava ali se izvaja ali se je izvajala dejavnost, in predstavlja izhodišče za spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca,

-

posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, in

-

posnetek stanja tal na območju, kjer je predviden vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

14.

predpriprava vzorca tal so vsi postopki, uporabljeni za pripravo talnega vzorca, ki omogočajo izvajanje preiskav ali analiz;

15.

profil tal je talni profil, ki je navpični presek tal od površine do matične podlage ali izbrane globine tal. Izkopljemo ga zaradi ugotavljanja lastnosti in vrste tal ali vzorčenja talnih horizontov, na način, ki je opisan v Slovenski klasifikaciji tal;

16.

rezervni vzorec tal je svež vzorec tal, ki je pripravljen ob homogenizaciji, namenjen za preveritev morebitnih nejasnosti pri meritvah ali za razlago analitskega rezultata osnovnih pedoloških parametrov ali nevarnih snovi;

17.

sloj tal je plast tal, ki ne izkazuje pedogenetskih procesov. Nastane pod vplivom rečnih nanosov, pobočnih procesov ali izrazitega delovanja človeka (mešanje, nasipanje, odlaganje, prekrivanje itd.). Izraz sloj tal se uporablja tudi, kadar se opredeli samo globina tal, pri čemer sloj lahko zajema več horizontov;

18.

tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi, ter so lahko naravna ali antropogena;

19.

vzorčno mesto je geografsko določeno območje tal, kjer se odvzemajo vzorci tal za posnetek ničelnega stanja tal ali za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal;

20.

vzorec tal je vzorec, sestavljen iz več enot tal, odvzetih na istem vzorčnem mestu;

21.

zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;

22.

zavezanec je:

-

povzročitelj obremenitve, ki mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zagotavljati obratovalni monitoring stanja tal,

-

upravljavec naprave iz drugega odstavka prejšnjega člena,

-

oseba, ki izvaja vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali

-

oseba, ki izvaja vnos komposta ali digestata v ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

23.

zračno suh vzorec tal je vzorec tal, posušen pri temperaturi 40 °C, ki vsebuje manjšo količino vlage, ki se ob pravilnem skladiščenju ne spreminja.

II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA

4. člen

(obseg obratovalnega monitoringa stanja tal)

Obratovalni monitoring stanja tal obsega:

1.

odvzem vzorcev tal,

2.

zapis o vzorčenju tal,

3.

shranjevanje in prevoz vzorcev tal,

4.

prevzem vzorcev tal v laboratoriju,

5.

predpripravo vzorcev tal v laboratoriju,

6.

merjenje in analizo parametrov odvzetih vzorcev tal,

7.

vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja tal, in

8.

izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal.

5. člen

(določitev vzorčnih mest)

(1)

Vzorčna mesta morajo biti določena tako, da:

-

omogočajo zaznavo in spremljanje vplivov na stanje tal zaradi delovanja zavezanca ter

-

se zagotovijo podatki o lastnostih tal in vsebnostih onesnaževal v tleh v skladu z zahtevami iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Vzorčna mesta se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa, ob upoštevanju zahtev iz 7. člena tega pravilnika. Določijo se tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v tleh na najmanj enem vzorčnem mestu na območju naprave. Predlog določitve vzorčnih mest mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.

(3)

Poleg vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatna vzorčna mesta, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi vzorčnih mest iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatna vzorčna mesta predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje. Predlog dodatnega vzorčnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.

(4)

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se vzorčna mesta na območju naprave iz prvega ali drugega odstavka 2. člena tega pravilnika ne določijo, če odvzem vzorcev tal za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal tehnično ni izvedljiv, ker so tla znotraj celotnega območja naprave pozidana, asfaltirana ali drugače utrjena z nepropustnimi materiali. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika morajo biti razlogi za morebitno opustitev vzorčnih mest strokovno utemeljeni in obrazloženi.

6. člen

(ureditev vzorčnega mesta)

(1)

Zavezanec mora zagotoviti, da je meritve na predlaganih vzorčnih mestih mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca, in sicer tako, da je:

-

vzorčno mesto dostopno,

-

vzorčno mesto očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala),

-

vzorčno mesto zavarovano pred poškodbami in

-

površina tal znotraj vzorčnega mesta najmanj 8 m2 in največ 100 m2.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je površina vzorčnega mesta iz prejšnjega odstavka zaradi različnih ovir na območju naprave, kot so stavbe, skale, vodne površine, tlakovane ali z drugimi materiali utrjene površine, lahko tudi manjša, kar mora izvajalec obratovalnega monitoringa v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika strokovno utemeljiti in obrazložiti.

(3)

Zavezanec mora na vzorčnih mestih preprečiti kakršno koli premeščanje ali poseganje v sloje tal ali na površino tal, razen če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal v skladu s tem pravilnikom.

(4)

Zavezanec mora ob koncu vsakega opazovalnega obdobja iz 9. člena tega pravilnika zagotoviti preveritev ustreznosti vsakega vzorčnega mesta.

(5)

Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena mora zavezanec za izdelavo posnetka ničelnega stanja za oceno kakovosti tal iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali za analizo tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, zagotoviti, da je znotraj vzorčnega mesta:

-

površina tal za predviden vnos zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine oziroma za predviden vnos komposta ali digestata manjša ali enaka 5 ha in

-

raba tal ostala enaka.

7. člen

(način in globina vzorčenja)

(1)

Na vsakem vzorčnem mestu se določi najmanj 10 in največ 25 odvzemnih mest. Odvzemna mesta morajo biti znotraj posameznega vzorčnega mesta razporejena čim bolj enakomerno. Na vsakem odvzemnem mestu se odvzamejo enote vzorca tal v vsakem sloju tal v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Globine vzorčenja na vzorčnih mestih se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika. Predlog določitve globine vzorčenja na vzorčnih mestih mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.

(3)

Poleg globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka se za vzorčenje parametrov obratovalnega monitoringa stanja tal izberejo tudi dodatne globine vzorčenja, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal izhaja, da na podlagi globin vzorčenja iz prejšnjega odstavka ni mogoče prepoznati naključnega onesnaževanja tal ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja tal. Dodatne globine vzorčenja predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa na podlagi strokovne presoje in z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika. Predlog dodatnih globin vzorčenja mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja tal strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju z upoštevanjem zahtev iz priloge 1 tega pravilnika.

8. člen

(parametri obratovalnega monitoringa stanja tal)

(1)

Parametri obratovalnega monitoringa stanja tal se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal iz 16. člena tega pravilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec, izdela pa izvajalec obratovalnega monitoringa.

(2)

Obratovalni monitoring stanja tal zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monitoring osnovnih pedoloških parametrov iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika, in parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, z upoštevanjem možnosti onesnaženja tal na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal

Časovnica