TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi družinskega spora glede dediščine in zaradi strahu pred razpečevalci mamil. V Tuniziji je bila ekonomska situacija tako slaba, da je moral občasno kot brezdomec spati na ulici. Sodišče pritrjuje oceni tožene stranke, da navedeni razlogi upravičenosti do mednarodne zaščite ne morejo utemeljiti. Še zlasti ne zato, ker tožnik ni izkazal, da bi bili ti razlogi dejansko podani.

Iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi tožnik grožnje in nasilje, ki naj bi jih bil deležen zaradi družinskega spora, prijavil policiji ali da bi v zvezi s tem sprožil kakšen postopek na pristojnem sodišču v izvorni državi.

Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožnik ni zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju (drugi odstavek 20. člena ZMZ-1). Glede slabih ekonomskih razmer z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite.