IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1426/2002 z dne 28. 5. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 206/2001 z dne 21. 5. 2002 in dopolnilno sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 206/2001 z dne 19. 3. 2003 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.
EVIDENČNI STAVEK
Odstopa od sodne prakse, ki bi pomenil kršitev pravice do enakega varstva pravic, ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je isto sodišče v isti pravdni zadevi, dvakrat drugače odločilo. Kršitve te pravice tudi ni mogoče utemeljevati zgolj z zatrjevanjem, da je odločitev sodišča arbitrarna. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja z odločitvijo sodišča, ki je v pravdni zadevi meritorno odločilo, ne more utemeljiti zatrjevane kršitve pravice do sodnega varstva. Z odločitvijo sodišč v pravdni zadevi preneha dejanje s katerim, naj bi bila stranki kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Kršitve pravice do zasebne lastnine ni mogoče utemeljiti zgolj z navedbo, da zakon glede časovne zmožnosti dograditve lastne hiše, zaradi se je po stanovanjski zakonodaji lahko izgubila stanovanjska pravica, ne bi smel določiti roka, kot ga je ugotovilo sodišče v konkretni pravdi. V ustavni pritožbi se ni mogoče samostojno sklicevati na določbo 2. člena Ustave, ker ta člen ne vsebuje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.