TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, to je II. in III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenita tako, da se glasita:

″II. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

″1. Ugotovi se, da sta tožeči stranki J. F., EMŠO: ... in M. F., EMŠO: ..., vsak do 1/2 celote solastnika:

- celotne nepremičnine k.o. ..., parcela 683/3 (ID ...),

- dela nepremičnine k.o. ..., parcela 686/2 (ID ...) in sicer tistega dela, ki je v odločbi Območne geodetske uprave ... št. 02112-239/2006-3/2 z dne 21.7.2006 ter k odločbi priloženemu grafičnemu prikazu novega stanja z dne 21.2.2007, označen s št. parcele 686/18 k.o. ..., kar v naravi predstavlja tisti del parcele v izmeri 26.131 m2, ki na zahodu meji na parc. št. 686/3, 683/1, 683/3, na severu na parc. št. 344, na vzhodu na parc. št. 345, 341/2, 354/2 ter na jugu na mejo, ki poteka v ravni črti od parc. št. 354/2 preko parc. št. 686/2 do parc. št. 686/3 vse k.o. ..., oziroma kar po geodetskem elaboratu v postopku imenovanega sodnega izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del te sodbe predstavlja novo nastali parceli ID znak: ... 686/20 in ... 683/13 za prej po legi in velikosti opisano nepremičnino.

2. Na podlagi te sodbe se v zemljiški knjigi pri nepremičninah ID znak: ... 683/3 ter pri novo nastalih parcela k.o. ... ID znak: ... 686/20 in ... 683/13 vknjiži lastninska pravica v korist tožečih stranka:

- J. F., EMŠO: ..., do 1/2 celote,

- M. F., EMŠO: ..., do 1/2 celote.″

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti 3.183,20 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.″

II. Tožeča stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti pritožbene stroške v višini 1.033,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Upoštevaje konkretne okoliščine primera bi tožnika morala in mogla vedeti, da nista lastnika kupljenih nepremičnin, in torej nista bila v opravičljivi zmoti oziroma dobroverna. Ne samo, da se nista vknjižila, da davščine niso bile plačane in da predvidena parcelacija ni bila izvedena, kar naj bi bila po njunih lastnih navedbah posledica izmikanja prodajalca, temveč je bistveno predvsem to, da so se pogodbene stranke v sklenjeni pogodbi (izrecno) zavedale, da ni podane odobritve UE in se pogodba sklepa pod pogojem, da bo ta posel odobrila UE. Na podlagi vseh navedenih dejstev sta se tožnika morala in mogla zavedati, da nista pridobila lastninske pravice oziroma neveljavnosti sklenjenega posla, in torej nista imela dobroverne lastniške posesti, pa čeprav sta sklenila pogodbo, plačala kupnino in izvrševala posest. Trditev, da sta tožnika kmeta in da ni razloga, da UE enota ne bi odobrila posla, ne more spremeniti zaključka o njuni nedobrovernosti. Iz te trditve niso mogoči zaključki o opravičljivosti (utemeljenosti) njune zmote, pri čemer je odveč pripomniti, da odobritev UE ni vezana le na presojo statusa kmeta.