TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 251/2002 z dne 5. 2. 2003 se ne sprejme.

Ustavno sodišče ne more ocenjevati pravilnosti dejanske ocene glede pogodbenega namena strank. Ni v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) pravno stališče, da pritožnik ni mogel postati lastnik po pravilih o gradnji na tujem zemljišču, ker sploh ni on gradil spornega objekta (pač pa je ta objekt gradila nasprotna stranka). Enako velja za pravno stališče, da se lastninska pravica na podlagi pravnega posla ne pridobi že s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla, pač pa je potreben še pridobitni način. Dokazno sredstvo zaslišanja strank ni namenjeno uresničevanju pravice do izjavljanja pred sodiščem (22. člen Ustave). Lahko pa je z vidika enakopravnosti strank sporno ravnanje sodišča, če zasliši le eno, ne pa obeh strank. Vendar zaslišanja priče -nekdanjega zastopnika ene izmed strank - glede tega vprašanja ni mogoče enačiti z zaslišanjem stranke.