TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

"Sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 31.8.2001 in sklep odbora za varstvo pravic in ugovorov z dne 25.9.2001 se spremenita tako, da se tožniku za ugotovljeno kršitev izreče disciplinski ukrep denarna kazen v višini 10 % akontacije plače za čas šest mesecev.

Tožena stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga razporediti k opravljanju del in nalog, ki ustrezajo stopnji njegove izobrazbe ter znanjem in zmožnostim, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajočo plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamezne plače, to je od 18. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo."

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu (razveljavitev sklepov z dne 31.8.2001 in z dne 25.9.2001 v celoti ter povrnitev stroškov postopka).

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v znesku 1.300,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

 

Tožnik je z izjavo o pripoznavi dolga v imenu tožene stranke priznal terjatev nasproti upniku, ki svoje terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil v roku iz 43. člena ZPPSL. S takšnim ravnanjem (ki predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ker zanj ni bil pooblaščen) pa toženi stranki ni povzročil večje škode (v višini pripoznanih zneskov), saj plačilo dolga predstavlja za toženo stranko obveznost, ne pa škode. Zato tožena stranka ni izkazala kvalifikatorne okoliščine - večje škode in ni bilo podlage za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.