TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

V pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnika dokazati, da je njuna obveznost iz sodne poravnave zaradi izpolnitve prenehala. Ker nepravilna izpolnitev tudi šteje za neizpolnitev, je bilo na njuni strani dokazno breme, da je njun pravni prednik sanacijo izvedel pravilno in v skladu s pogoji, določenimi v sodni poravnavi.

Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, zakaj v tej zadevi materialnopravnih učinkov sodne poravnave ni mogoče enačiti z učinki gradbene pogodbe. Pravni prednik tožnikov se je brez plačila zavezal sanirati svoj zgornji zid in ne spodnji zid tožencev. Svojo nepogodbeno odškodninsko obveznost je s sodno poravnavo potrdil (da bi se izognil zahtevani odstranitvi zidu), vendar s tem njegova obveznost ni pridobila učinkov obveznosti iz gradbene pogodbe. Ker je njegova obveznost povzeta v sodni poravnavi (1995), zanjo velja najdaljši zastaralni rok 10 let, ki je bil prekinjen že v istem letu, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo oziroma izvršbo (1998).