TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi generalnega državnega tožilca RS za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba TS v N.G., enote v T., z dne 11.2.1994, v zvezi s sodbo VSK z dne 4.5.1994, spremeni tako, da se obs. M.Č. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP

o p r o s t i

obtožbe, da je s splošno nevarnim dejanjem iz malomarnosti povzročil nevarnost za življenje ljudi, s tem, da je dne 3.3.1991 ob 9.20 uri med smučanjem po smučarski progi S. na K. vozil prehitro glede na razmere na smučišču in bil pri tem premalo pozoren na smučarje pred seboj, čeprav bi se glede na nepreglednost proge na nekaterih predelih, glede na veliko hitrost, ki jo je pri smučanju dosegel, glede na večje število drugih smučarjev na tej progi in glede na svoje življenjske izkušnje mogel in moral zavedati, da s takim načinom smučanja lahko trči v druge smučarje in jih poškoduje, kar se je tudi zgodilo, ko je pod stebrom št.8 gondolske žičnice, kjer se je teren prelomil in zato ni imel pregledenosti nad smučiščem pred seboj, izvedel terenski skok in ob doskoku trčil v smučarja B.K., katerega ob pričetku skoka ni videl, pri čemer je ta utrpel zlom glavice leve mečnice, udarnino glave za levim uhljem in podplutbo področja levega komolca, kar vse je lahka telesna poškodba, v nevarnosti pa je bilo tudi najmanj pet drugih smučarjev, ki so se v trenutku trčenja nahajali v bližini, in da je s tem storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po IV. in I. odstavku 240. člena KZ RS/1977.

Stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun.

V izreku sodbe ni naveden bistveni znak kaznivega dejanja po 1. odstavku 240. člena KZ/1977, torej da je obsojenec s svojim načinom smučanja povzročil nevarnost za življenje ljudi.