na dokumentu
Portal TFL
VSL sklep III Cpg 178/05 - prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
12.1.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep III Cpg 178/05
INTERNA OZNAKA (*)
VSL06212
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO
IZREK
I.
Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.
II.
Zahtevek upnika Ž.J. d.o.o. za povrnitev stroškov pritožbenega
postopka se zavrne.
Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.
II.
Zahtevek upnika Ž.J. d.o.o. za povrnitev stroškov pritožbenega
postopka se zavrne.
JEDRO
Z materialno presojo možnosti izpolnitve obveznosti iz predlagane
prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog
za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni
možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za
prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če
predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je
dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.
To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da
bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne
poravnave.
Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje
dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.
O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon
sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V
47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.
Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje
poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih
obveznosti iz prisilne poravnave.
prisilne poravnave se sodišče ukvarja takrat, kadar je vložen predlog
za ustavitev postopka po 3. točki 1. odstavka 34. člena ZPPSL (ker ni
možnosti, da bo dolžnik izpolnil obveznosti na podlagi predloga za
prisilno poravnavo). Tak predlog pa je utemeljen samo v primeru, če
predlagatelj izpodbije formalno oceno prvostopnega sodišča, da je
dolžnik v NFR verjetno izkazal pogoj iz 5. odstavka 47. člena ZPPSL.
To pa je takrat, kadar je mogoče s prepričanjem ovreči verjetnost, da
bo dolžnik izpolnil svoje obveznosti iz predlagane prisilne
poravnave.
Velik del pritožbenih navedb se nanaša na dvom v nadaljnje poslovanje
dolžnika po potrditvi prisilne poravnave.
O tem delu NFR pa upniki ne odločajo z glasovanjem, niti zakon
sodišču ne daje prav nobenih pooblastil za presojo tega dela NFR. V
47. členu namreč Ustava RS zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo.
Predmet sodne presoje torej ne more biti tisti del NFR, ki pojasnjuje
poslovanje v prihodnosti, če nima vpliva na izpolnjevanje dolžnikovih
obveznosti iz prisilne poravnave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.