TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obdolženega S.S. za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se zoper obdolženca po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r n e o b t o ž b a , da je kot druga oseba z zlorabo svojega položaja storil spolno dejanje z osebo, ki še ni bila stara 14 let in mu je bila zaupana v učenje in varstvo s tem, da je kot stric A.A., rojene 27.4.1985 od druge polovice marca 1997 do konca prve polovice aprila 1999, razen v mesecih juliju in avgustu, na domačem naslovu v L., kjer jo je poučeval angleščino, najmanj enkrat tedensko ob sobotah, včasih pa tudi med tednom, med inštrukcijami z roko preko oblačil otipaval po zadnjici, prsih in mednožju, pri čemer se mu je vedno izmikala, vendar je z otipavanjem kljub temu nadaljeval, odšel v kopalnico, se tam stuširal, nato pa nag hodil po stanovanju, se samozadovoljeval, da je bilo A. nerodno, prosila ga je, naj neha, vendar je to ponavljal ob vsakem inštruiranju, ko mu je bila kot inštruktorju in stricu zaupana v učenje in varstvo, dejanje pa storil za zadovoljitev svojega spolnega nagona na telesu deklice in ob njej;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje spolnega napada na otroka po četrtem odstavku 183. člena KZ.

Oškodovana A.A. se na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. in 8. točke drugega odstavka 95. člena ZKP, potrebni obdolženčevi izdatki in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Določbe o zastaranju kazenskega pregona so materialnopravne narave, zato zanje velja prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona. Kazenski zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je določal krajše zastaralne roke kot pozneje sprejeti zakon, v katerem so bili ti roki podaljšani, je za storilca milejši.