TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločba o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje izhajali iz zmotnih materialnopravnih izhodišč, da prihajajo v poštev za razsojo spora le določene norme zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), zaradi česar nista ugotovili vseh pravno odločilnih dejstev, ki so bila nujna za pravilno presojo spornega razmerja. Navedena pomanjkljivost presoje se kaže v dveh smereh in sicer prvič v tem, da sta zmotno razlagali določilo 1. odstavka 25. člena ZTLR brez povezave s 5. odstavkom istega člena, (ki govori o času, v katerem lahko lastnik zemljišča uveljavi pravico izbire), pri čemer sta sicer pravilno ugotovili, kaj je tožnica izjavila o namenih gradnje, nista pa ocenili, kakšna je bila resnično izjavljena volja tožnice (ker nista ocenili njene izjave še v smeri, na katero opozarja revizija in ko se sklicuje na pomen splošno znanih izjav staršev, kadar govorijo, da delajo za otroke); drugič pa v tem, ker sta izhajali iz ugotovitve, da ZTLR ureja vse načine pridobitve lastninske pravice, čeprav predvsem pridobitev skupne lastnine urejajo tudi drugi predpisi (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, 32. člen zakona o dedovanju), ob uporabi katerih obstaja bogata sodna praksa (po kateri je v ožjih družinskih in gospodarskih skupnostih pridobljeno premoženje načeloma skupno, kadar so podane običajne predpostavke: skupno življenje, pridobivanje premoženja z delom, zaslužkom itd.).