TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija v delu zoper pravnomočno odločitev o podrednem zahtevku (ustrezni del drugega odstavka izreka odločbe sodišča druge stopnje v zvezi z II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) se zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

Pogodbeni stranki posojilne pogodbe in sporazuma, katerih ugotovitev ničnosti sta tožnika s primarno uveljavljanim zahtevkom terjala, sta bili prvi toženec in druga toženka kot posojilodajalca, ter prvotna tretja toženka (med pravdo izbrisana družba) kot posojilojemalka, ki je bila v tej vlogi pravnoposlovna zavezanka le v razmerju do prvih dveh tožencev kot posojilodajalcev. Zato ni jasno, kakšno terjatev naj bi morala tožnika po stališču sodišč prve in druge stopnje uveljavljati zoper družbenika družbe (prvotne tretje toženke) v enem letu po njenem izbrisu, saj je cilj tožeče stranke, ki ga v tej pravdi zasleduje, doseči izbris hipoteke; ta pa ni vknjižena v korist prvotne tretje toženke, temveč v korist prvega toženca in druge toženke.

Breme dokazovanja le navideznosti zapisa v pogodbi o posojilu, v njej navedenega denarnega zneska in pogodbeno prevzetih obveznosti strank nosi tisti, ki jo zatrjuje in se nanjo sklicuje (212. člen ZPP), saj je sicer treba upoštevati kot pravilo določbo prvega odstavka 99. člena ob sklenitvi sporne pogodbe in sporazume še veljavnega ZOR, po kateri se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Breme dokazovanja navideznosti sporne pogodbe in sporazuma sta torej nedvomno nosila tožnika.