IZREK
Drugi odstavek 116. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/02) je v neskladju z Ustavo, kolikor določa, da je treba dodatni izpit opraviti v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona. Ugotovljeno neskladnost je Državni zbor dolžan odpraviti v šestih mesecih od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave neskladnosti se šteje, da je enoletni rok za opravo dodatnega izpita začel teči z dnem uveljavitve Pravilnika o programu, pogojih in načinu opravljanja dodatnega izpita za izvršitelja (Uradni list RS, št. 15/03). Točka 3 prvega odstavka 281. člena in 287.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02) ter tretji odstavek 116. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju niso v neskladju z Ustavo. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 7. člena, 38.a, 38.b, 38.c in 44.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrne. Pobuda Zbornice izvršiteljev Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrže. Pobuda Tatjane Krivec-Tavčar za začetek postopka za oceno ustavnosti 298.g člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
V neskladju z načelom zaupanja v pravo je določba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, kolikor določa, da je treba dodatni izpit opraviti v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona, če hkrati Zakon določa, da podzakonski predpis, ki naj bi določal vsebino in pogoje za dodatni izpit, izda Minister v treh mesecih po uveljavitvi Zakona. Po naravi stvari je namreč šele z določitvijo vsebin dodatnega izpita in načina, po katerem se opravlja, ta zakonski pogoj sploh mogoče izpolniti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.