TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, vmesna sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje glede podlage se razveljavita ter se zadeva vrne tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za presojo

pozitivnega

védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.

Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je

alter ego

doktrina. V pojem

alter ega

gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.

Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja

pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg

informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.

Doktrina

alter ego

pa ne izključuje pomena védenja posameznikov

znotraj

gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.