TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se v delu, ki se nanaša na spor o izročitvi avtomobila, ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se v tem delu razveljavita in zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija pa se v delu, ki se nanaša na začasno odredbo, zavrže.

Vprašanje pristojnosti je procesna predpostavka in če ta ni podana, sodišče ne sme meritorno odločati. Zato sta sodišči druge in prve stopnje sicer pravilno postopali, ko sta preizkusili ali je podana sodna pristojnost za rešitev predmetnega spora. Toda pri tem sta izhajali iz logike predkazenskega postopka, v katerem je bilo sporno vozilo zaseženo (ter iz tega nadalje sklepali, kakšnih postopkov bi se tožnica morala poslužiti) in ne v celoti iz tožbenih navedb.

Namreč tožena stranka ni organ predkazenskega postopka in tožnica ne zahteva vrnitev vozila od tega organa pač pa od Republike Slovenije in to na podlagi razlogov, ki jih je navedla v tožbi (da do kazenskega postopka sploh ni prišlo, da je bilo vozilo nezakonito odvzeto in podobno) in ki terjajo šele preizkus resničnosti. Tak pristop pa je imel za posledico, da sta sodišči nižjih stopenj ta del tožbe nepravilno zavrgli in s tem zagrešili bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 354. člena v zvezi s 16. členom ZPP, ki je revizijski razlog iz 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je zato moralo nezakonita sklepa razveljaviti (400. člen v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ZPP).

V zvezi z revizijskimi izvajanji je poudariti, da ne more biti vprašljivo dejstvo, da ima stranka tudi ustavno pravico do pravnega varstva in da brez njega ne more ostati. V takih sporih kot je predmeten, je potrebno upoštevati vse okolnosti primera, kar pomeni, da zgolj formalno sklepanje (na podlagi logike stvari, kako naj bi se pravilno reševala) ne zadostuje. Upoštevati je treba dejstva. Če kazenski postopek ni bil uveden, to pomeni tudi konec predkazenskega postopka (čeprav le dejansko, brez kakšne formalne odločbe). Stranka pa na pravno varstvo tudi ne more čakati v nedogled, če tega od (po stališčih nižjih sodišč) pristojnega organa ne dobi.