TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornikov obd., odvetnikov, in, se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o sankcijah spremeni tako:

1.

da se stranska sankcija 18 (osemnajst) kazenskih točk določena za prekršek iz točke 2 izreka izpodbijane sodbe na podlagi osmega odstavka 135. člena ZVCP-1, določi za prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe in se obdolženemu za prekršek pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe na podlagi sedmega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) v zvezi z določbo 8. člena ZP-1 ter določbo 45. člena Kazenskega zakonika RS (v nadaljevanju: KZ) sankcije odpustijo, enotna sankcija pa se ne izreče,

2.

za prekršek iz točke 2 izreka izpodbijane sodbe se obdolženemu na podlagi D točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izreče glavna sankcija globa v višini 500,75 (petsto 75/100) EUR, ki jo je obdolženec dolžan plačati v roku 30 dni po vročitvi te sodbe, sicer bo sodišče prve stopnje ravnalo na način, kot je naveden v izreku izpodbijane sodbe, ter stranska sankcija 10 (deset) kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom A kategorije.

Sicer se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih, to je v odločitvi o odgovornosti in stroških, potrdi.

 

Navedena materialna kršitev, ko je sodišče prve stopnje določilo v zvezi z določbo osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 osemnajst kazenskih točk za prekršek pod točko 2, to je za prekršek po D točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (vožnja pod vplivom alkohola) in ne za prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na prometno nesrečo, se v konkretni zadevi pri tako posamično določenih stranskih sankcijah kazenskih točk izraža kot kršitev v škodo obdolženega iz razloga, ker pritožbeno sodišče soglaša z v pritožbi uveljavljanimi okoliščinami v zvezi s prekrškom iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, da je obdolženi v prometni nesreči, ki jo je povzročil, utrpel telesne poškodbe, zaradi katerih bo do konca življenja invalid, s katerimi pritožniki smiselno uveljavljajo, da so podani razlogi za odpustitev sankcije. 45. člen KZ, ki se v zvezi z določbo člena 8 ZP-1 v postopku o prekršku smiselno uporablja, določa, da sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja, da je obdolženi storil prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe z nezavestno malomarnostjo, po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavani zadevi podan tudi poseben razlog za odpustitev sankcij kot ga opredeljuje 45. člen KZ, to je, da posledice obravnavanega prekrška po petem odstavku 30. člena ZVCP-1, ki ga je storil obdolženi, le-tega toliko prizadevajo, da izrek sankcije za ta prekršek, očitno ne bi bil upravičen. Kot takšen razlog pritožbeno sodišče ocenjuje dejstvo, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel telesne poškodbe s trajnimi posledicami v obliki pareze leve roke in možganske poškodbe, zaradi česar tudi ni več sposoben za opravljanje svojega poklica, kar vse izhaja iz spisovnega gradiva in obsežne zdravniške dokumentacije, ki jo prilagajo pritožniki, iz spisovnega gradiva pa tudi izhaja, da je v obravnavani prometni nesreči oškodovanec utrpel le gmotno škodo na osebnem avtomobilu v višini okrog 500.000,00 SIT.