TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim je ugotovljeno, da se šteje predlog za izvršbo umaknjen tudi v delu, s katerim je upnik zahteval, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep prve stopnje.

Dolžnik mora upniku v osmih dneh povrniti 8.250,00 SIT stroškov postopka.

 

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dva dela - odločbo o naložitvi poravnave terjatve in odločbo o dovolitvi izvršbe. S te perspektive je treba zato presojati tudi, katere so nujne sestavine predloga za izvršbo. Te so namreč vselej funkcionalne. Tako kot velja za vloge nasploh, mora tudi predlog za izvršbo imeti vse, kar je treba, da se lahko obravnava. In če je v primerih, kjer upnik kot sredstvo izvršbe predlaga izvršbo na osebni dohodek, navedba dolžnikovega delodajalca nujna za dovolitev izvršbe, bi težko trdili, da je taka navedba nujna tudi za izdajo tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. To pomeni, da ima opustitev navedbe dolžnikovega delodajalca lahko za posledico presumiran umik predloga za izvršbo le v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, ne pa tudi v delu, s katerim upnik zahteva, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve.