TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. tč. izreka spremeni tako, da se znesek 155.262,00 SIT zniža na 92.310,00 SIT.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Izdaja certifikata in sodelovanje tožnika v lastninskem preoblikovanju z zneskom v certifikatu ne pomeni nadomestne izpolnitve njegove obveznosti. Zato je zmotno stališče, da je tožena stranka s tem, ko je tožniku omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju, nadomestno izpolnila njegovo terjatev za razliko plač, oz. le glavnični dolg iz tega naslova in da tožniku iz tega naslova in zaradi izpolnitve z zamudo pripadajo še zakonite zamudne obresti.

Zmotno je stališče tožnika, da bi mu razlika plače v vsakem primeru pripadala in da se je sam lahko prostovoljno odločil, ali bo razliko uveljavil za namen po 25a. čl. ZLPP (za zamenjavo in odkup delnic), ali pa bo te razlike terjal v denarju. Razlika v denarju je delavcem pripadala le v primeru, če so izkazali znižanje plač pri delodajalcu v nasprotju ali mimo določb kolektivnih pogodb oz. v nasprotju z zakonom. Izdaja potrdila v postopku lastninskega preoblikovanja sama po sebi ne pomeni pripoznave dolga delodajalca za neizplačane plače.

Neutemeljeno je sklicevanje na spore v zvezi z razlikami plač oz. zamudnimi obrestmi sodnikov v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih (ZFDO, Ur.l. RS št. 30/90-2/91-I) in administrativnih delavcev v skladu z Zakonom o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur.l. RS št. 15/90-83/99). Tudi sodniki in administrativni delavci so upravičeni le do razlik plač po zakonu, ker so bile njihove osnove za plače v delu leta 1992 pod zakonsko dovoljenim minimumom in ne zaradi tega, ker so pridobili posebne certifikate v skladu s predzadnjim odstavkom 31. čl. ZLPP.