TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik, ki nosi primarno trditveno in dokazno breme pri dokazovanju, da bi bil s ponovnim vračanjem na Norveško podvržen neposredni življenjski nevarnosti in nečloveškemu ravnanju, se zgolj posplošeno sklicuje na določilo 2. odstavka 3. člena ZMZ ter obsodbo Kraljevine Belgije v zadevi MSS pred ESČP, da naj bi bil izpostavljen nevarnosti verižnega vračanja v Afganistan, da je situacija na Norveškem glede azilnega sistema zelo slaba, da ne spoštujejo načela nevračanja, da o tem poročajo tudi številni članki in poročila, da o vrnitvah priča tudi tripartitni dogovor med Norveško, Afganistanom in UNHCR. Pri tem tožnik niti ne zatrjuje, da bi ESČP v katerikoli zadevi ugotovilo, da je Kraljevina Norveška kršila EKČP, kot tudi ne, da v Kraljevini Norveški ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo prosilcem za azil.