TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Vprašanje, ali je določena stvaritev avtorsko delo, res vprašanje materialnopravne narave, ker gre pri pojmu avtorskega dela, kot je opredeljen tako v prejšnjem Zakonu o avtorski pravici (Ul. SFRJ št. 19/78, 24/86 in 21/90; v nadaljevanju: ZAP) v 3. in 4. členu, pa tudi v sedanjem Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ul. RS št. 21/95; v nadaljevanju ZASP) v 5. členu, za pravni standard. Pri opredelitvi vsebine takega pravnega standarda v konkretni zadevi pa je potrebno raziskati vse odločilne okoliščine v zvezi z obstojem vseh potrebnih predpostavk. Med temi okoliščinami so tudi vprašanja dejanske narave in vprašanja v zvezi s pravili znanosti in stroke. Zlasti pri slednjih je zaradi dejstva, da sodišča s potrebnim posebnim strokovnim znanjem ne razpolagajo, velikokrat potrebna pomoč izvedenca.

Da bi bila posamezna faza nastajajočega avtorskega dela samostojno avtorskopravno varovana, mora izpolnjevati enake predpostavke kot avtorsko delo, torej med drugim tudi individualnost do določene faze izdelanega dela.

Pri soavtorstvu gre za skupno ustvarjalno delovanje več avtorjev, za katero je značilna tesna povezanost soavtorjev zaradi skupnega ustvarjanja. Vsak avtor mora prispevati najmanj to, kar se opredeljuje kot stvaritev v smislu definicije avtorskega dela. Kjer ni stvaritve ni soavtorstva.