TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi državne tožilke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod točko II. izreka spremeni tako, da se zoper obdolženega B. B. opravi preiskava v smeri kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena KZ, ker je A. B. tako telesno poškodoval, da je bila njegova zmožnost za delo za vselej zmanjšana, s tem, da je dne 13.11.1997 ob 18.45 uri potem, ko se je sprl z medicinsko sestro M. Š., ki je poklicala na pomoč dežurnega zdravnika A. B. in je le ta prišel do recepcije, skušal B. B. pomiriti, pri tem pa mu je B. B. grozil in ga žalil, nato pa ga je B. B. med prerivanjem s pestjo roke večkrat udaril v desni del obraza in desno oko tako, da je zadobil raztrganino mrežnice desnega očesa in oteklino na desni strani obraza, pri čemer je bil začasno in znatno oslabljen pomemben del njegovega organa in je bil začasno nezmožen za vsakršno delo, kar je huda telesna poškodba.

 

Tudi po oceni sodišča druge stopnje do sedaj izvedeni postopek potrjuje utemeljenost suma, da je obdolženec oškodovanca udaril in ga s tem hudo telesno poškodoval. Iz zagovora obdolženca, ki sicer zanika, da bi oškodovanca udaril, izhaja, da je skupaj z neznancem bil v bolnici, kjer je hotel obiskati očeta, kar pa mu medicinska sestra ni pustila. Zato je med njima prišlo do prepira, v katerem je tudi razbil telefon; kdo pa je udaril zdravnika pa ni videl. Prav okoliščina, da je na obisk k hospitaliziranemu očetu kritičnega dne hotel prav obdolženec (in ne neznanec, ki naj bi ga v bolnico pripeljal), pa tudi po oceni sodišča druge stopnje utemeljuje sum, da je zdravnika udaril prav obdolženec.