TFL Vsebine / Revija Revus

Značilnosti proceduralno-materialne teorije legitimnosti, usmerjene k pogojem, kriterijem in okoliščinam za sprejemanje najboljših možnih odločitev, naj bi se prilegale sodobnemu evropskemu konstitucionalizmu. Ustavno sodstvo ima tu posebno vlogo in pomen. Razlog legitimnosti njegovih pravotvornih pristojnosti gre iskati pri legitimnosti temeljnih pravic in svoboščin. Razumeti jih gre deontološko kot norme in ne teleološko kot vrednote. Samo norme se namreč da univerzalizirati kot veljavne in kot »enako dobre« za vse. Zamenjava logike moči za moč logike naj bi bila univerzalni pogoj za njihovo univerzalnost. Metodološko (samo)razumevanje ustavnosodnega odločanja naj bi bilo zato deontološko, kot odločanje na temelju norm, z normami in o normah, sposobnih univerzalizacije. In ne teleološko. Enako naj bi veljalo za Strasbourško sodišče.

Any creation of governmental bodies and institutions, just as any fact of passing rules and other binding decisions, should always be accompanied with argumentation, explanation and justification. These are the aspects of the problem or elements of legitimacy. Regarding legitimacy, one can distinguish foundations or origins of legitimacy and criteria for legitimacy. The latter are of most importance for distinguishing between legality and legitimacy. These criteria are supposed to be material in nature, that is, they are supposed to be moral and rational in order to provide for acceptance and justification of what is, what is supposed to be, or what ought to be binding.