TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se višina zakonskih zamudnih obresti od glavnice 2.336,84 EUR omeji do višine te glavnice.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Če stranka poda o določenem dejstvu različne navedbe, sodišču ne ostane nič drugega, kot da z dokazi ugotavlja, katere navedbe so pravilne, četudi jih druga pravdna stranka ni prerekala.

Pri dokazovanju posameznih dejstev pa sodišče ni vezano na dokazno pravilo, da bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom, ampak se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli v ZPP dovoljenim dokazom, stvar dokazne ocene pa je, kdaj se šteje neko dejstvo za dokazano.

Tožeča stranka s tem, ko je soglašala z rekonstrukcijo ceste in je od te rekonstrukcije tudi sama imela korist, ni pristala na škodo, ki je vtoževana v tej pravdi. Tožena stranka bi namreč morala ob rekonstrukciji, skupaj z izvajalci del, poskrbeti, da bi se rekonstrukcija izvajala tako, da bi pri tem nastajala le škoda v normalnih mejah. V kolikor pa ta škoda presega normalne meje, je materialna pravna podlaga za odškodninsko odgovornost oškodovancem v 3. odstavku 165. člena ZOR.