TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obdolženega B.B. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Ker zbrani dokazi in podatki niso taki, da bi bilo na podlagi njihove presoje že na prvi pogled jasno, da so vložnikove navedbe glede izzvanosti kaznivih dejanj utemeljene, bo odgovor na to vprašanje odvisen od ocene dokazov, ki jih bo v postopku treba šele izvesti. Tega ugovora pri odločanju o zahtevi zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora zato ni mogoče upoštevati.

Določbo 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP je treba razlagati tako, da je ponovitvena nevarnost kot priporni razlog podana takrat, ko je izkazana najmanj ena okoliščina, ki se nanaša na kaznivo dejanje in najmanj ena okoliščina, ki zadeva storilca, če njuna presoja utemeljuje sklep, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje.

Leprav je bilo orožje prodano tajnemu policijskemu delavcu, ki je izvrševal ukrep navideznega odkupa, ne drži, da ni mogoče govoriti o potencialnih oškodovancih.