TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem obsegu (5. alinea 1. točke in 3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev dela plačila odpravnine iz 16. člena individualne pogodbe o zaposlitvi, ostala neobrazložena v bistvenem delu, kot to uveljavlja ravizija (14. točka drugega odstavka 339.

člena ZPP). Čeprav je res, da sta se pravdni stranki ne glede na določbo 250. člena zakona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.), ki določa v primeru odpoklica člana ali predsednika uprave brez utemeljenega razloga plačilo odpravnine v znesku najmanj 24 kratne zadnje mesečne plače, dogovorili za plačilo najmanj 12 plač zadnjega meseca (kaj pomeni najmanj 12 plač in zakaj tak dogovor v pogodbi, ni bilo razčiščeno), to ne pomeni, da je dogovorjeni minimum edina možna rešitev, še posebno, če višina tega zahtevka, razen po temelju, ki mu je tožena stranka ves čas postopka ugovarjala, sploh ni bila sporna. Zato v izpodbijani sodbi ni obrazloženo, zakaj je sodišče zahtevek znižalo in tožniku priznalo polovico nižji znesek od zahtevanega, saj obrazložitev, da sta se stranki tako dogovorili, ne vzdrži. Najmanj 12 plač zadnjega meseca, kot je to določeno v individualni pogodbi o zaposlitvi, lahko pomeni tudi 24 zadnjih plač, oziroma priznanje 24 zadnjih plač ne bi bilo v nasprotju z določbami individualne pogodbe, upoštevano pa bi bilo tudi zakonsko določilo o minimalni odpravnini.