TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki III/1 izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Razveljavi se Pogodba o začasnem odstopu premoženja v upravljanje, sklenjena med M. P. P. in C. P. Dne 15. 12. 1998“.

2. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v točkah III/2 in V izreka.

3. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v točkah IV in V izreka.

4. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Na prvi skupščini tožene stranke 27. 07. 2000 predlog o dokapitalizaciji družbe s stvarnim vložkom tožeče stranke ni bil sprejet. S tem so prenehali pogoji za veljavnost Pogodbe o začasnem odstopu premoženja toženi stranki v upravljanje, zato se je rok njene začasne veljavnosti s tem iztekel in je po tem datumu prenehala veljati. S tem pa se izkaže, da je tožeča stranka na njeni podlagi za čas, za katerega je pogodba veljala, dala v uporabo sredstva brezplačno, saj pričakovane odmene v delnicah ni pridobila. Kadar je bilo nekaj izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila, govorimo o condictio causa data causa non secuta (v teoriji se omenja primer stranke, ki da nečakinji poročno darilo, pa do sklenitve zakonske zveze ne pride). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pustila svoja sredstva v brezplačno uporabo toženi stranki zato, da jih bo lahko vložila vanjo kot stvarni vložek. Tak primer pa ureja določba 4. odstavka 210. člena ZOR (obveznost vrnitve oziroma nadomestitve nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila). Če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla podlaga pravnega posla, pa razveljavitev pogodbe ne pride v poštev.