TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pritožnica sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je drugotoženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 909,36 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Prevozniško odgovornost enako definirata tako OZ kot CMR, le ureditev splošnih oprostilnih razlogov je po CMR nekoliko drugačna. Po OZ se prevoznik reši odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala kot posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Po CMR pa je prevoznik oproščen odgovornosti, če je škodo povzročil upravičenec z napačnim ravnanjem, iz malomarnosti ali z navodili, ki niso bila dana kot posledica prevoznikove napake ali malomarnosti, ali če je škoda posledica naravne napake blaga ali okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Primerjava pokaže, da je tretji oprostilni razlog po CMR za prevoznika celo ugodnejši, glede na to, da ne vsebuje elementa zunanjosti dogodka. Po CMR je torej prevoznik med drugim oproščen odgovornosti, če je poškodba tovora posledica okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Enako velja tudi za merilo za presojo, ali je bilo mogoče določen dogodek preprečiti in odvrniti. Oprostilni razlog je podan, če dogodka ne bi mogla preprečiti ali se mu izogniti oseba povprečnih lastnosti. Ne zahteva se absolutne neprepričljivosti ali neodvrnljivosti dogodka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je prevoznik pokazal ustrezno skrbnost, saj se je vračal proti Sloveniji iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani, in je prevoz opravljal na relaciji v skladu z navodilom tožeče stranke, pravilno parkiral na urejenem avtocestnem parkirišču v bližini slovensko – hrvaške meje pri Zagrebu in s tem v največji možni meri zmanjšal možnost nastanka škode na blagu, ki ga je prevažal, pri čemer je prevozniku nujno potrebno priznati pravico do postankov na poti, ki v konkretnem primeru glede na relacijo niso bili pretirani, saj se je prevoznik ustavil prvič.