TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožene stranke so dolžne plačati tožeči stranki in sicer Splošna bolnica N. znesek 125.443,20 Sit, Zdravstveni dom Č. 14.950,40 Sit, Zdravstveni dom T. znesek 14.016,00 Sit, Zdravstveni dom M. 7.475,20 Sit in Lekarne N. znesek 3.971,20 Sit, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1994 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo." Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 58.995,00 Sit, v 15 dneh pod izvršbo.

 

S tem, ko SZ ureja položaj in upravičenja prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ureja tudi položaj tistega imetnika, ki je pridobil stanovanjsko pravico na stanovanju z zamenjavo - njegov položaj ne more biti v ničemer drugačen, saj je z zamenjavo pridobil na stanovanju, ki ga je pridobil v zamenjavo, stanovanjsko pravico (2. odst. 23. čl. ZSR), ki je torej po svoji vsebini povsem enakovredna stanovanjski pravici na prejšnjem stanovanju. Čim pa je tako, je tudi položaj takšnega prejšnjega imetnika stanovanjske pravice enak položaju vsem drugim prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice: svojo pravico do odkupa in do vseh ugodnosti pri oblikovanju pogodbene cene stanovanja (vključno z zmanjšanjem za še ne realno vrnjeno lastno udeležbo) lahko uveljavi (le) do lastnika stanovanja, ki je to postal na podlagi privatizacijskih določb SZ.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, konkretno 1. odst. 153. čl. SZ in 117. čl SZ s tem, da je štelo, da prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, katero je pridobil na podlagi pogodbe o zamenjavi stanovanj po 23. čl. ZSR, pripada pravica do povrnitve revalorizirane lastne udeležbe poleg pravice do odkupa stanovanja, na katerem je na dan uveljavitve SZ imel stanovanjsko pravico, namesto, da bi položaj prejšnjega imetnika stanovanjske pravice presojalo po 117. čl. SZ in v povezavi s tem razlagalo določilo 1. odst. 153. čl.

SZ.