TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

 

Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ugodil predlogu

predsednice senata ter ni dopustil obtožnice in kazenski postopek

zoper obdolženca ustavil, saj opisa dejanja v obtožnici ni mogoče

umestiti pod nobeno določbo noveliranega člena 311 KZ ter je zato

potrebno šteti, da je ne glede na višje zagrožene kazni novi zakon za

storilca milejši. Državno tožilstvo je namreč obdolžencu očitalo, da

je 7.4.2004 poskusil iz koristoljubnosti v sostorilstvu z neznanimi

storilci spraviti čez mejo dve osebi. S tem je sicer izpolnil vse

zakonite znake poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez

državno mejo po II. odst. 311. člena KZ v zvezi s členom 22 in 25 KZ,

ki je veljal do 5.5.2004, ne pa tudi znake katerekoli oblike

istovrstnega kaznivega dejanja, kot so opredeljene v novelirani

določbi 311. člena KZ. Zmotna je namreč ocena državne tožilke, da je

mogoče opisano ravnanje obdolženca subsumirati pod določbo III. odst.

311. člena noveliranega zakona, saj očitka v obtožbi, da je

obdolženec poskusil spraviti čez mejo dve osebi, ni mogoče umestiti

pod zakonsko dikcijo o "ukvarjanju", "nezakonitem spravljanju",

"prevažanju po ozemlju" ali "pomaganju pri skrivanju", kakor tudi ne

pod zakonski znak enkratnega dejanja spravljanja skupine tujcev čez

mejo ali ozemlje države, saj po veljavni sodni praksi dve osebi ni

mogoče šteti za skupino. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo

državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.