TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obsojenega E.L. za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba v odločbi o krivdi in o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se:

- zoper obsojenega E.L. po 3. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) za kaznivo dejanje pod točko A/IV. izreka prvostopenjske sodbe

z a v r n e o b t o ž b a

da je vzel tujo premično stvar z namenom protipravne prilastitve, vrednost ukradene stvari pa je majhna, s tem da je dne 12.4.1995 med 17. in 18. uro izven naselja H. vzel tam v obcestnem jarku odloženo in nezaklenjeno kolo znamke Rog črne barve in si kolo v vrednosti 15.000,00 SIT na škodo P.K. protipravno prilastil, šlo pa mu je za to, da si prilasti stvar take vrednosti; s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ;

- temu obsojencu izreče enotna kazen 3 leta in 4 mesece (tri leta in štiri mesece) zapora.

V ostalem se zahteva obsojenčevega zagovornika, zahteva obsojenega E.L. za varstvo zakonitosti pa v celoti zavrneta kot neutemeljeni.

Potem ko je sodišče prve stopnje dne 20.6.1997 obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 2. v zvezi s 1. odst. 211. čl. KZ, je preiskovalna sodnica dne 23.6.1997 s sklepom na podlagi 2. odst. 180. čl. ZKP za to kaznivo dejanje ustavila preiskavo. Sklep je postal pravnomočen 4.7.1997, medtem ko je višje sodišče po tem datumu odločalo o pritožbi zoper sodbo z dne 20.6.1997. Ker takrat na podlagi 3. tč. 357. čl. ZKP ni zavrnilo obtožbe za že razsojeno stvar, je kršilo kazenski zakon.

Ker dokaz, ki ga v času sojenja v rednem postopku ni bilo, ni mogel vplivati na zakonitost odločanja pred pravnomočnostjo sodbe, tak dokaz ne more biti podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa je razlog za morebitno obnovo kazenskega postopka na podlagi 3. tč. 1.odst. 410. čl. ZKP.