TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.Pritožbi zoper sklep z dne 14.7.2004 se delno ugodi in se

izpodbijani sklep v točki II. izreka razveljavi, v preostalem delu pa

se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v točki I. potrdi.

2.Pritožbi zoper sklep z dne 16.4.2004 se ugodi, izpodbijani sklep se

razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

 

Za opredelitev položaja intervenienta je tako ključna zatrjevana

dejanska podlaga, s katero utemeljuje svoj položaj v pravdi.

Pritožnik se je ob priglasitvi intervencije dne 19.12.2003 sicer

skliceval na določbo 1.odstavka 199. člena ZPP in sebe označeval kot

stranskega intervenienta. Ob zatrjevanju dejanskega stanu, na katerem

utemeljuje svoj položaj intervenienta, pa je navajal povsem enak

učinek pravde na položaj intervenienta kot v kasnejši vlogi z dne

13.2.2004, to je neposredno učinkovanje pravde na samega

intervenienta. Intervenient je namreč zatrjeval, da bo ob uspehu

tožeče stranke vtoževani znesek vplačan v stečajno maso

intervenienta. Takšen dejanski stan torej ne pomeni intervencijskega

efekta za intervenienta v razmerju do tožeče stranke, temveč pomeni

zatrjevanje učinkovanja pravde neposredno na intervenienta. Za enak

tožbeni zahtevek, kot ga je uveljavljala tožeča stranka ima v

materialnem pravu podlago tudi intervenient (1. odstavek 125. člena

ZPPSL). Ob sklicevanju intervenienta na takšne učinke sodbe bi mu

sodišče moralo priznati položaj sosporniškega intervenienta že ob

priglasitvi intervencije 19.12.2003.