TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim bi naj ugotovilo, da sta toženi stranki motili tožnika v njegovi mirni in dobroverni posesti telefonskega priključka s telefonsko številko .... , priključenega na stanovanjski objekt L.108, Pragersko, last tožnikov, s tem, da je drugotožena stranka po nalogu prvotoženke ta telefonski priključek dne 17.6.1996 odklopila in ga namestila neznano kam; kot tudi, da naj bi drugotoženi stranki naročilo, da v roku 8 dni pod izvršbo vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem, torej, da telefonski priključek s številko ...... priključi nazaj na stanovanjski objekt L.108 ter da se tudi v bodoče vzdrži takšnih in podobnih motilnih dejanj.

Glede na uspeh v pravdi je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 83.217,70 SIT.

Citirani sklep izpodbija s pritožbo tožeča stranka ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz 1., 2. in 3.točke prvega odstavka 353.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava) in s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno le-tega razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 365.člena ZPP, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Vsa za odločitev v tej zadevi odločilna dejstva je pravilno in popolno ugotovilo, glede na takšne dejanske ugotovitve pa je uporabilo pravilno materialno pravo ter vse v razlogih izpodbijanega sklepa tudi obrazložilo. Zato pritožbeno sodišče povzema pravilne razloge prvostopnega sklepa, k tem pa glede na pritožbena navajanja in o teh le še dodaja: Sporni telefonski priključek je bil, kot je moč zaključiti po podatkih spisa, v posesti pokojne M.B. vse do njene smrti, to je 11.12.1994. S tem dnem sta posest premoženja, ki sta ga pridobila od pokojnice s pogodbo o dosmrtnem preživljanju (sklenjene dne 30.6.1993) nastopila tožnika, v to premoženje pa ni bil zajet telefonski priključek, kot je nesporno ugotovljeno (list.štev.26 v spisu), zato je tudi bil predmet zapuščinskega postopka po pokojni M.B. in ga je kot zakonita dedinja dedovala prva tožena stranka (priložen pravnomočen sklep o dedovanju, opr.štev. D 41/96 z dne 21.3.1996). Po zakonitem določilu 73.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, je prvotoženka v trenutku smrti M.B. v celoti vstopila v njen pravni in dejanski položaj in s tem tudi pridobila posestno varstvo pred samovoljnimi posegi tretjih oseb, kar je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Ob pravnomočnem zapuščinskem sklepu pa je prvotoženka glede na navedeno tudi utemeljeno predlagala drugotoženi stranki prenos spornega telefonskega priključka, zato njuni ravnanji nista samovoljni in ne protipravni. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v motenjskih sporih, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oziroma ravnanjem in dejanjem, za katera pravni subjekt (tožena stranka) nima pooblastila temelječega na ustrezni pravni podlagi. Pravnomočen zapuščinski sklep ne vsebuje dajatvenega zahtevka in tako učinkuje že s samo pravnomočnostjo, zato pa tudi ravnanji toženk, ki temeljita na omenjenem sklepu, ni moč šteti za protipravni ravnanji.

Tako se pokaže, da nikakor ni moč pritrditi pritožbenemu očitku o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ker da razlogi izpodbijanega sklepa niso jasni in so sami s seboj v nasprotju, kar naj bi bilo podano s tem, da je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa citiralo določilo 441.člena ZPP, vsa "nadaljnja izvajanja pa niso šla v tej smeri". Razlogi izpodbijanega sklepa so namreč po prepričanju pritožbenega sodišča jasni in si tudi ne nasprotujejo.

Neuspešna je tudi nadaljnja pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila posestnica telefonskega priključka M.B. - kot je razumeti pritožbo, v času motilnega dejanja, saj takšnih zaključkov pritožbeno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa ni našlo.

Odgovor na nadaljnji pritožbeni očitek, da tožnika nista bila pritegnjena v zapuščinski postopek, vsebujejo že sami razlogi izpodbijanega sklepa in k tem ni ničesar za dodati.

Na odločitev v tej zadevi pa je tudi povsem brezpredmetno pritožbeno razglabljanje, da bi moralo sodišče poučiti stranko o uveljavljanju pravice do telefonskega priključka v posebni pravdi. Obravnavanje petitornih pravd o pravici do posesti je namreč povsem ločeno od motenjskih zadev, takšno tožbo pa tožeča stranka, v kolikor ima za to pravni interes, vsekakor še vedno lahko vloži.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ker pri delu prvostopnega sodišča tudi ni zasledilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje - 2.točka 380.člena ZPP.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 166.člena v zvezi s prvim odstavkom 154.člena ZPP. Tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato je dolžna, glede na svoj neuspeh, sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Po zakonitem določilu 73.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, ki določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, je prvotoženka v trenutku smrti M.B. v celoti vstopila v njen pravni in dejanski položaj in s tem tudi pridobila posestno varstvo pred samovoljnimi posegi tretjih oseb.