TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega S.T. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 150.000,00 SIT.

Na podlagi formulacije v ovadbi, da so kriminalisti pridobili podatek, da je bil obsojenec večkrat opažen v navedenem gozdu oziroma na poti tja, si tega ni mogoče razlagati drugače, kot je zapisano. Nikakor pa na podlagi takega zapisa ni mogoče sklepati, da so bili ti podatki pridobljeni (ravno) z izvajanjem tajnega opazovanja in sledenja, torej ukrepa po 2. točki 1. odstavka 150. člena ZKP.

Vložnikovo zavračanje dejstvene presoje v izpodbijani pravnomočni sodbi in drugačno vrednotenje posameznih dokazov, zatrjevanje nasprotij, ki pa niso podana, marveč izhajajo iz drugačnega vložnikovega gledanja na odločilna dejstva, ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.

člena ZKP, marveč izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.