TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o podrednem tožbenem zahtevku (drugi odstavek 1. točke izreka) v prvi alineji izreka spremeni tako, da se temu delu podrednega zahtevka ugodi in je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.319,37 (tisoč tristo devetnajst 37/100)EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje (15.5.2007) dalje do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (prvi odstavek 1. točke izreka, druga alineja drugega odstavka 1. točke izreka ter 2. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 161,70 (sto enainšestdeset 70/00 EUR njenih pritožbenih stroškov.

 

100. člen ZOR razlago spornih določil v korist druge pogodbene stranke ne predvideva le v primeru po eni pogodbeni stranki „vnaprej natisnjene vsebine pogodbe“, ampak tudi v primeru, ko je bila pogodba „kako drugače pripravljena ali predlagana od ene pogodbene stranke“.

Navedba izraza ara v oklepaju in pod narekovaji, pa še to v potrdilu, katerega pravna narava je sicer nejasna, je močan indic, da pravdni stranki spornega zneska nista šteli za aro. Že splošna določila ZOR o ari (predvsem 79. člen ZOR), ki se da ob sklenitvi pogodbe v znamenje, da je pogodba sklenjena, v obravnavani zadevi pa kupoprodajna pogodba (zaradi ovir na strani toženke, ki še ni bila lastnica spornih nepremičnin) še ni bila sklenjena, utemeljujejo zaključek, da je bil sporni znesek dan zgolj kot predujem kupnine.