TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se sodba sodišča prve stopnje glasi:

Tožena stranka Z.T. d.d. Lj. je dolžna plačati tožniku S. F. znesek 1,400.408,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 1,400.000,00 SIT od 5.5.1994 dalje in od zneska 408,00 SIT od 6.11.1990 dalje ter mu povrniti 135.920,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.5.1994 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 13.325,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.3.1995 dalje do plačila ter njene revizijske stroške v znesku 13.672,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.5.1997 dalje do plačila.

V ostalem se revizija tožeče stranke in v celoti revizija tožene stranke zavrneta kot neutemeljeni.

Polnitev lijaka z vlažnim peskom je bila pogosta in je bilo strojniku upravljalske kabine (v konkretnem primeru tožniku) naročeno, da lijak sprosti z udarcem z železnim drogom. Ker je obratovanje bilo avtomatsko, bi preklop na ročno upravljanje bil možen s pomočjo dodatnega delavca, ki bi začasno zasedel upravljalsko kabino.

Sprejeta je ocena, da je zahteva po dodatnem delavcu bila sporočena, vendar zavarovanec tožene stranke ni reagiral tako, da bi kakorkoli organiziral varnejše delo. V sklop razbremenitve odgovornosti pa gotovo ne spada trditev, da bi tožniku moral pomagati strojnik, ki je bil razporejen na delo na drugem delovnem mestu. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dopustiti pravne razlage v smeri oprostitve odgovornosti po 177. členu ZOR. Revizijsko sodišče zato sprejema sklepanje, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval s svojim ravnanjem ali opustitvijo. Zato neutemeljeno revizijo tožencev zavrača (393. člen ZPP).